No, pa se po dolgem času vendarle začenja projekt, ki sem si ga res dolgo želela izvesti. Gre za
nekoliko bolj sistematično vpeljavo znakovno podprte komunikacije v naš prostor, ki je namenjena dojenčkom v predverbalnem obdobju, otrokom, ki imajo težave na področju govorno jezikovne komunikacije, otrokom, ki ne razumejo jezika okolja, torej otrokom priseljencev, ter otrokom in odraslim s posebnimi potrebami.
Pogosto je težko razložiti, kaj znakovno podprta komunikacija oz. znakovno sporazumevanje sploh je in komu vse je ta praksa namenjena. Kadarkoli namreč uporabim besedo znak/znakovno, večina enostavno misli, da gre za znakovni jezik in da je praksa namenjena gluhim in naglušnim. Pa temu ni tako. Pri znakovnem sporazumevanju se uporablja le znake za ključne besede v stavku. Njihov namen je, "da bi partner v komunikaciji" (to so lahko otroci ali odrasili, pač osebe, s katerimi se sporaumevamo in zraven kažemo znakce) s pomočjo znaka lažje razumel izgovorjeno besedo oz. pomen stavka. Naloga znaka je, da nam omogoči, da določene izogovorjene besede poudarimo, jih prikažemo tudi kinestetično in če je le mogoče, zraven uporabimo tudi sliko ali grafiko, da lahko otrok (oz. drugi partner v komunikaciji) pridobi še eno informacijo, s pomočjo katere lahko razbere pomen sporočila.
Če recimo otroka vprašamo: Ali bi jedel? Kažemo le besedo za jesti. V materialih znakvno podprto besedo označujemo z velikimi tiskanimi črkami. Tako bi recimo kazali le znak za besedo jesti. Ali bi JEDEL? Na ta način je sporočilo bolj jasno in razumlivo tudi tistim, ki govor težje razumejo oz. ga (še) ne razumejo.
Seveda nas najbolj razveseli, ko otroci znakce začnejo tudi sami uporabljati in nam svoje potrebe, želje in razmišljanja začnejo sporočati in jih s pomočjo znakcev, ki jih uporabljamo, lahko razumemo, četudi iz njihovega govora (še) ne razberemo, kaj nam sporočajo.
Ja, čeprav smo prvi projekt na to temo izpeljali že daljnjega leta 2012 in zanj prejeli tudi evropsko jezikovno priznanje, je razvoj znakovno podprte komunkacije pri nas še vedno v povojih. Je sicer kar nekaj posameznikov, ki so po projektu pri delu vztajali, med njimi predvsem profesorji na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra, v Kamniku, Živa Ribičič, ravnateljica vrtca Modra Pikica ter nekatere predane vzojiteljice, ki so po začetnem usposabljanju pridobivale nadaljnja znanja, ki jih sedaj še vedno uporabljajo.
Sama sem na razvoju tega področja delala v šolah in vrtcih v Angliji, predvsem v regiji Yorksire, s
podporo tokratih donatorjev, ki so združeni v organizaciji INCO, pa je končno prišel čas, da več
naredimo tudi v Slovneniji, prejeli smo namreč sredstva, ki nam omogočajo, da razvijemo materiale tudi za slovenski prostor.
Na teh straneh bomo objavljali bibarije, pesmice, knjigice in igre opremljene z znakci, za posamezne sklope besed, ki sestavljajo del otrokovega vsakdana. Pričeli bomo s tistim, ki so bolj primerne za dojenčke in mačke, sledili pa dodo tudi tisti, ki so namenjeni predšolskim otrokom in se navezujejo
na spoznavanje prvih konceptov, recimo letnih časov, dnevov v tednu, številk in črk.
Naše delo bomo sproti objavljali v knjižnici na spletnih straneh, določene posnetke pa bomo delili tudi na facebook strani.
Lep pozdrav, Mojca
Comments